PON - PET: 6:45 - 16:00
+386 1 586 39 56
vrtec.nazaret@rkc.si

Pedagogika

Lahko rečemo, da se je pedagogika montessori začela z rojstvom Marie Montessori. Skozi leta se je pedagogika razvijala in prišla do oblike, kot jo poznamo danes.

Komponente

Tri ključne komponente te metode so: otrok, odrasli in pripravljeno okolje.

Otrok

Otrok je oseba, ki si tekom odraščanja pridobiva potrebne izkušnje za življenje. Maria Montessori je skrbno opazovala vse otroke, si opazovanja zapisovala in na podlagi tega snovala svoj koncept. Zato lahko rečemo, da ima glavno mesto v tem pristopu ravno otrok.

Maria Montessori je otroka videla na popolnoma nov in drugačen način – popolnoma revolucionaren za takratni čas. Videla ga je kot osebo, ki je vredna spoštovanja. Videla ga je kot nekoga, ki trdo dela, da odkriva sebe, ljudi in okolje okoli sebe. S tem pogledom na otroka je premaknila meje v vzgoji in postavila popolnoma nov pogled za nadaljnjo vzgojo otrok.

Tekom opazovanja otrok je prišla do velikih zaključkov, ki nam pomagajo pri delu z otroki. Odkrila je namreč, da je narava v otroke položila dva neverjetna darova, ki otroku pomagata pri razvoju. To sta: srkajoči um in občutljiva obdobja.

Srkajoči um

Srkajoči um je značilnost vseh otrok tega sveta v obdobju od rojstva do šestih let, najbolj intenzivno pa deluje v starosti do treh let. Srkajoči um otroku nudi sposobnost, da vse vtise zunanjega sveta srka kot goba. Te vtisi, izkušnje in znanje pa v otroku nato ostanejo za vedno. Zato je neizmerno pomembno, v kakšnem okolju živi otrok v tem obdobju, saj ga bodo ti vtisi izoblikovali do konca življenja.

Občutljiva obdobja

Občutljiva obdobja predstavljajo določen čas, v katerem je otrok posebej dojemljiv za določeno stvar. Otrok je v teh obdobjih neizmerno motiviran za določeno dejavnost, ki jo lahko ponavlja v nedogled. Pomembno je, da ta obdobja prepoznamo, saj so zelo pomembna za otrokov nadaljnji razvoj in se nikoli več ne ponovijo s tako intenziteto kot v danem obdobju. Taka obdobja so: občutljivo obdobje za odvajanje od plenic, občutljivo obdobje za jezik, občutljivo obdobje za red …

Odrasli

Maria Montessori je postavila novo vlogo odraslega v svoji metodi in s tem zatresla temelje tradicionalnemu konceptu vzgoje. Vloga odraslega je namreč ta, da otroka opazuje in na podlagi opazovanj pripravi okolje, ki bo najboljše za otroka. Odrasli tako ni zadolžen za neposredno posredovanje znanja, temveč otroku znanje posreduje preko pripravljenega okolja in materialov. Vloge odraslega so torej, da: opazuje otroka in na podlagi tega pripravi okolje; je otrokom zgled in vir znanja; omogoča interakcijo med otrokom in materialom ter otroka ščiti in je njegov zagovornik.

Pripravljeno okolje

Pripravljeno okolje predstavlja velik odprt in urejen prostor, ki otrokom nudi možnost, da so samostojni. V prostoru je pohištvo, ki je prilagojeno višini otrok: nizke police, nizki stoli in mize. Vse stvari, ki jih otroci potrebujejo za življenje v tej sobi, so jim dostopne. Otrok je tako znotraj pripravljenega okolja svoboden v gibanju in delovanju. Zavedati pa se moramo, da otrokova svoboda sega do tja, kjer se prične svoboda drugih oseb v prostoru. To pomeni, da je otrok v svojem delovanju svoboden do mere, ko ne škoduje in moti ostalih otrok.

Najbolj poznana stvar pripravljenega okolja so verjetno »materiali«, kakor jih je imenovala že Maria Montessori. Materiali otrokom nudijo priložnost za učenje preko dela lastnih rok. Otroci se namreč največ naučijo prav preko dela z rokami. Materiali tako sestavljajo pomemben del pripravljenega okolja, saj odrasli preko spreminjanja okolja in materialov nudi otroku tisto, kar potrebuje za svoj celostni razvoj. Hkrati materiali otroku nudijo občutek reda, saj ima vsak material prav določeno mesto na polici, kamor ga otrok odloži po končanem delu.

Pripravljeno okolje se razlikuje glede na starost otrok, v vseh starostnih obdobjih pa je razdeljena na področja. Osnovna področja so: jezik, vsakdanje življenje, umetnost. Pri mlajših otrocih imamo tudi motoriko, pri starejših od treh let pa matematiko in znanost.

 

Značilnosti

MEŠANA STAROST: Skupine so starostno mešane, kar otrokom nudi pomanjšano situacijo, kot jo najdejo v družbi. Starejši otroci in otroci z več izkušnjami pomagajo mlajšim; mlajši pa se ob tem učijo od bolj izkušenih. Prednost mešanih skupin je tudi ta, da individualne razlike posameznikov ne izstopajo tako močno kot bi v skupini enako starih otrok.

INDIVIDUALNI KURIKULUM: Zaradi načina pristopa ima odrasli možnost, da otroka opazuje in mu na podlagi tega pomaga pri razvoju.

NI SKUPNIH DEJAVNOSTI: Otrok ima svobodo, da izbere delo, ki je v nekem obdobju pomembno za njegov razvoj. Izjeme so prazniki, posebne priložnosti, čas na črti …

POMEMBNOST DELA: Delo otrok je enako pomembno kot delo odraslega.

SAMOSTOJNOST: Prostor je pripravljen za otroka. Vse pohištvo in vse stvari, ki so namenjene otroku, so mu dosegljive. Preko tega otrok razvija samostojnost.

SMISELNI KONTEKST ZA UČENJE: Določene teme obravnavamo, ko začutimo, da je za to primeren trenutek, in ne, da ustvarjamo umetno situacijo. O smrti se lahko na primer pogovarjamo, ko pogine žival v vrtcu ali pri kom doma in ne kar tako in samo zato, ker se nam zdi, da bi otroci to morali slišati.

MOČNO PARTNERSTVO S STARŠI: Le preko dobrega odnosa s starši lahko nudimo primerno okolje za otrokov razvoj. Starši otroka namreč poznajo na povsem drugačen način kot mi, zato nam lahko nudijo nov in poglobljen pogled nanj.